SAN MARTIN

Tisti, ki so odšli,
tisti, ki jih več ni,
tisti, katerih kosti
gnijo v breznih izgubljenih,
bolj bele od sige.

V mozeg zažeta bolečina,
spomin na očeta, na strica, na sina,
brezdanje vodovje se boči nad nama,
jaz sam sem, ti sam si in ona je sama.

RAHLJANJE

 Šolotožje me preveva,

mehurček na 14 dni,

neleto v dvojčka poihteva,

cepivo kdo za me hladi?

Šibi kolena karantena,

predihovalnik mi v snu grozi,

v kolesarjenju razkol plemena,

zoom pozitiven me zvedri.

(pesem za razpis PESEM LETA v zvezi z razpisom BESEDA LETA ZRC SAZU in MMC RTVSLO: https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/razglasitev-besede-leta)

JEČIM

Bom še kdaj poklical Klemena,

da mi poreče: "Servus, Rus."

Razvnel kdo bo spet iskro plamena

in zadobi spet kdaj okus

prijateljstvo, ki gine po medmrežju,

zasopli spev, ki barva žur,

in breme mnogih neprespanih ur,

ki se izgublja kakor val v obrežju?

Ko si, kar si, in si, ko si,

in si želiš zapeti pentatonov

s prijatelji, preprosto, brez bontonov

in spet zanetiti v očeh lesket

in da zamre zaprtih ust drget

in spet iz grla pesem se glasi.

OB ROB PROSLAVI CANKARJEVEGA LETA NA VRHNIKI

Kjer niče mrzla reka
iz nedrij bele skale,
spominja se človeka,
besede so zavdale
mu um in srčno žilo,
da bičal je z vso silo
nepravdo in krivico,
na piedestal pa stavil
Človeka in resnico.
Nocoj je Ober glavni
prečudni kraj Nauportus,
in Borut tu preslavni,
na bobnih David Rus.
Prijatelj Ivan, zdravo,
pozdravlja te Jerina,
in večno tudi slavo
ti poje Rusovina.

https://www.instagram.com/p/BrNdbDIFkgp/

ŠEFICI ZA ABRAHAMA

So najlepše pesmi že napisane,
mar Kanaanec snuje ris pozabe?
In stare pesmi: ali so iz rabe,
v nebo presinje sladkih not narisane?

V tvojih genih Vera sta in Stane
in v krvi pevcev in slikarjev rodovina.
V ušesih terce in navzven milina
te dičita, ki zbrala si nas Jonatane.

Življenje darovano kakor Abrahamu
in Izak venec je iz milih spevov,
ki stkalo jih je Barje kakor iz odmevov.

Naj sije luč kot v svetlem plamu
in v naših srcih hvala ti za leta,
nabrana sladka v cvet tega soneta.

(Mateji Sajovic, roj. Vrbančič, voditeljici vokalne skupine Jonatana, ob praznovanju Abrahama)

SKODELICA KAVE

Vsa trudna stopa Neža na klanec siromakov,
šklepeče v rokah češki porcelan,
v skodelici je črni trud težakov,
v opoju kave je njen duh bolan.

In sin je niti ne pogleda,
ko mu ponudi rjavo bolečino.
Napuhnjen duh odtaval
na barsko je ravnino,
ne vidi, da mater gloje beda.

MORSKA ZVEZDA

Iz bele sence minareta
med notranjske temne gozdove
nogé in kolesa z vozilom kai-zena
zamenjala sta, virtualno objeta.

In z vama odšlo je to malo dekletce,
ki zdaj vso čarobno sesa male prste.
Slutila sta jo, še preden na svet se
prikazal je čudež posebne prav vrste.

Skrivnostno šumijo gozdovi logaški,
čez Hrušico včasih jih burja razmaje,
iz nedrij spomina vsi dnevi šempaški
odrasle začarajo spet v otročaje.

Blesti naj ta vajina zvezdica iz morja,
naj vama bo v radost, uteho in diko.
Učita jo znanosti, vpeljita v oliko:
razprta so vama veselja obzorja.