PRIJATELJU BOŠTJANU ZA ROJSTNI DAN

Ko se Boštjanu čas zgosti v funkcije,

ko ključi obnemorejo,

ko ni ključavnic, ko ni vrat,

ko servus reče tudi Rus,

ko Micka preračunava

od Laz do Dramelj,

ko vse leze, vse se drami,

ko Ulrik Celjski vzklikne: "Hej, kolega!"

in mu šegavo zadrhti čeljustna kost,

takrat gotovo je jesen

in vinotok se zlije v padlo listje

in naš Boštjan še vedno isti je,

le par srebrnih nitk na sencih se utrne

in vse se vrača spet v zamolkli jek večera,

ko čarna zima se v deželo vrne.

Ruben Moraster